V mesecu januarju smo v skupini Sončkov pričeli z Bralno značko. Vsak otrok je prejel knjigo za domov, ki mu jo bodo prebrali starši. Vsebino knjige bo otrok predstavil v vrtcu.  Nekaj o pomenu branja v predšolskem obdobju pa si lahko preberete v naslednjem članku:

Rezultat iskanja slik za bralna značka

BRALNA ZNAČKA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Branje otroku vse od ranega otroštva je ključno za njegov jezikovni, intelektualni in sploh vsestranski razvoj. Družinsko branje je »zibelka branja«, ki odločilno vpliva na kasnejše otrokovo učenje branja in uspešno učenje, na razvoj njegove bralne pismenosti, literarne dojemljivosti in celo na njegovo bralno kulturo v odraslem obdobju. Spodbujanje družinskega branja tudi ni zgolj vzgoja otrok, bodočih bralcev in kupcev knjig, ampak je tudi – pogosto edini način – da z bralnimi spodbudami in ponudbo knjig – ne zgolj z otroškimi in vzgojnimi – dosežemo odrasle. Spodbujanje družinskega branja prispeva tako k bralni vzgoji otrok kot k bralni kulturi odraslih.

Spodbujanje družinskega branja je v skladu s cilji in načeli Kurikula za vrtce:

  • eden od ciljev Kurikula za vrtce je namreč izboljšanje informiranja in sodelovanja s starši,
  • med načeli vertikalne povezanosti oz. kontinuitete je na prvem mestu povezanost med družino in vrtcem,
  • poleg tega je v Kurikulu tudi posebej načelo sodelovanja s starši, iz katerega lahko povzamemo, da je tudi na področju jezika, kamor sodi bralna vzgoja, sodelovanje med vrtcem in starši pomemben vidik kakovostne predšolske vzgoje, saj prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske in institucionalne vzgoje; tudi tu je pomembno, da vrtec staršem nudi storitve, ne pa posega v njihovo sfero zasebnosti; starši imajo pravico sodelovati pri načrtovanju dela in življenja v vrtcu; starši morajo biti obveščeni o tem, katere dejavnosti potekajo v vrtcu.

Našteti cilji in načela o sodelovanju vrtca s starši se prepletajo na področju jezika skorajda z vsemi cilji, med dejavnostmi za otroke od 1. do 3. leta in od 3. do 6. leta je določena vloga odraslih, torej tudi  vloga staršev. Igralne knjige predstavljajo otroku prvi stik s knjigo in literaturo. Otroku, ki je star okrog pol leta  ponudimo tudi različne igralne knjige (iz pralnega blaga in lesa, kartonke ipd.). Le-te ga lahko spremljajo celo v kopalni kadi, v igralnici … ali v postelji. Toda te knjige-igrače so take kot vse druge igrače, če se skupaj z otrokom z njimi ne poigra odrasli, ki poimenuje predmete, osebe, pojave in dogodke na slikah/podobah v knjigi. Otrok tako sčasoma poveže vidno in slušno podobo besede s predmetom, ki ga predstavlja; to je, povedano zelo preprosto, prazačetek branja.

Najprimernejše knjige so slikanice: otroka imamo v naročju ali tesno ob sebi in mu beremo ali pripovedujemo tako, da hkrati skupaj opazujemo ilustracijo. Takšno branje je pravzaprav najbolj primerno vse predšolsko obdobje. Beremo mu toliko časa, dokler mu je prijetno. Enoletnemu otroku običajno le nekaj minut; z vsakim mesecem starosti pa se podaljšujejo minute, ko je otroku ob knjigah in branju prijetno. To je odvisno tudi od tega, ali je otrok živahen ali mirnejši, potem od tega, če je v družini s starejšimi otroki, pa jim straši berejo vsem hkrati, ali če je v vrtcu v skupini z več otroki. Svoje opravi navada; če otrokom vztrajno beremo vsak dan nekaj minut, mu pač privzgojimo potrebo po tovrstnem doživljaju.

Majhni otroci branje samo poslušajo le nekaj minut, toda poslušajo tudi, če obenem počnejo kaj drugega, npr. se plazijo, stiskajo k sebi medvedka, objamejo starše. Otrok se med branjem tudi oglaša in želi kaj povedati. Branje starša otroku zelo pogosto pomeni pravzaprav pogovor z njim. Če otrok med branjem sprašuje in pripominja, pomeni, da sledi, razume in sodeluje. Branje majhnim otrokom pomeni, da skupaj otrokom opazujemo ilustracije, se pogovarjamo, beremo besedilo, razlagamo otroku neznane besede, povezujemo z otrokovimi doživetji in podobno. Otroka sčasoma aktivno vključimo v branje z vprašanji, z napotki, naj kaj poišče na ilustraciji, spodbujamo ga, da ponovi besedo, obrne list v knjigi ipd. Majhen otrok posluša in sodeluje »s celim telesom«, posnema, kar sliši, od ugodja nas objame, ker mu beremo, ipd.

Branje otroku v predšolskem obdobju obogatimo z različnimi dejavnostmi, ki še dodatno prispevajo k senzibilizaciji za književnost, spodbujajo jezikovni in intelektualni razvoj, razvijajo interes za različna področja, prispevajo k razvoju bralnih navad in … bogatijo preživljanje skupnega časa. Gre za vrsto dejavnosti ob branju, o katerih pa staršem ne bomo govorili na takšen način in jih tudi ne bodo izvajali tako, kot se to strokovno in z vsem didaktičnim inštrumentarijem dogaja pri komunikacijskem modelu poučevanja književnosti v šoli in deloma že tudi v vrtcu.

LITERATURA:

Mag. Tilka Jamnik, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS (Delovno gradivo za seminar PBZ, 3. februar 2012, Ljubljana).