Vzgojiteljica: Karmen Brklje
Vzgojiteljica – pomočnica vzgojiteljice: Barbra Slak Čadonič
Število otrok: 21
Ime skupine: SOVICE
Vrsta oddelka glede na starostni razpon: heterogen
PREDNOSTNE NALOGE VRTCA
- Razvijanje poglobljenih odnosov med otroki, vzgojitelji in starši.
- Skrb za prijetno počutje vseh otrok v skupini.
- Skrb za zadovoljstvo staršev.
- Upoštevanje načel za timsko delo pri načrtovanju vzgojiteljice in pomočnice.
- Kvalitetno in strokovno opravljanje dela.
- Skrb za varnost, zdravje in prijetno vzdušje v vrtcu.
- Spremljanje razvoja in napredka vsakega otoka ter pomoč staršem ob pojavljanju težav.
- Učenje strpnosti, različnosti, spoštovanja, medsebojnega sodelovanja.
PREDNOSTNE NALOGE STROKOVNIH OSEB – PREDNOSTNE NALOGE SKUPINE
- Skrb za prijetno, varno, dobro, sproščeno, prijateljsko vzdušje v igralnici.
- Razumevanje in spoštovanje otrokovih pravic ter skrb za njihovo upoštevanje.
- Spodbujanje jezikovnega razvoja za učinkovito in ustvarjalno uporabo govora ter skrb za zgodnje opismenjevanje.
- Razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev, spodbujati čustveno doživljanje in izražanje.
- Omogočiti staršem različne oblike sodelovanja, pogled v življenje in delo otrok v skupini.
- Omogočanje in spodbujanje razvoja gibalnih sposobnosti in spretnosti (znotraj in zunaj vrtca v vseh letnih časih).
- Razvijanje sposobnosti razumevanja in sprejemanja sebe in drugih; razvijanje lastne identitete.
- Negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije ter razvijanje neodvisnega mišljenja.
- Spodbujanje ustvarjalnosti znotraj različnih področij.
- Ustvarjanje kakovostnih medosebnih interakcij med otroki ter med otroki in odraslimi v vrtcu.
- Upoštevanje in spoštovanje zasebnosti ter intimnosti otrok.
- Večje omogočanje individualnosti, drugačnosti in izbire v nasprotju s skupinsko rutino.
- Navajanje na samostojnost pri hranjenju, oblačenju, obuvanju, negovanju svojega telesa in opravljanju higienskih potreb.
Gibalna mala šola
V petek, 13. 5. 2022, nas je v igralnici obiskala dipl. kineziologinja Daša Brajkovič Orlič, ki je otroke na zanimiv način, preko slikovnega gradiva, popeljala v svet gibanja. Igralnico smo spremenili v živalski vrt. Gospa Daša je otroke spodbujala, da so oponašali gibanje živali, ki so prebivale v živalskem vrtu. Slikovno gradivo je otrokom podarila za domov.
Srečanje smo nadaljevali z dipl. med. sestro Ano Mavrin, ki je otrokom demonstrirala umivanje zobkov. Pomagala ji je prijazna zmajčica Lili, ki je otrokom podarila pobarvanko.
Hvala Ani in Daši za čudovit in aktiven dopoldan. Otroci so v obeh aktivnostih zelo uživali.
Otroci iz skupine Sovice z vzgojiteljicama
Sovice spoznavajo umetno svetlobo
Različne snovi so lahko neprosojne, prosojne ali prozorne. Prozorne snovi so čiste kot steklo, iz kakršnega so izdelane leče na baterijskih svetilkah. Skozi takšne snovi prehaja vsa svetloba. Skozi prosojne snovi, kakršen je npr. barvni celofan, gre nekaj svetlobe, vendar ne vsa. Neprosojne snovi so tiste, ki podobno kot črn šeleshamer, ustavijo vso svetlobo. Skozi njih svetloba ne more prehajati.
Uporabili smo:
– baterijske svetilke,
– črn papir, celofan, tkanine, folijo,
– diaprojektor,
– svečo.
En del igralnice smo pustili svetel, drug del pa smo zatemnili.
Otroci so ob igri ugotavljali:
- kje je svetloba svetilke bolj vidna (v zatemnjenem ali svetlem delu prostora),
- zakaj mislijo, da se snop svetlobe širi oz. oži, od česa je to odvisno (oddaljevanje, približevanje svetilke od predmeta, stene),
- ugotavljali so prosojnost – prižgane svetilke so pokrivali z:
– roko,
– različnimi tkaninami,
– črnim papirjem,
– celofanom.
V sosednji zatemnjeni prostor smo postavili diaprojektor in svečo. Tu so otroci raziskovali umetno svetlobo in se s svetlobo tudi igrali.
Ob igri z baterijskimi svetilkami so opazovali širjenje svetlobe, svetlobni snop in oddaljevanje svetilke od stene in k steni. Baterijske svetilke so tudi prekrivali z različnimi predmeti, kot so npr. tkanine, črn papir, celofan, … ter ugotavljali prosojnost.
Otroci so ugotovili:
- da je svetloba svetilke bolj vidna v temnem prostoru,
- da je moč svetilke odvisna od oddaljenosti od predmeta in seveda tudi od velikosti svetilke. S približevanjem oz. oddaljevanjem so otroci ugotovili, da se snop svetlobe širi oz. oži,
- da so bolj prozorne snovi bolj prosojne.
Ugotovili so tudi, da si umetno svetlobo lahko ustvarimo sami – vklopimo ali izklopimo svetilko pa tudi svečo. Sredstva, ki dajejo umetno svetlobo lahko pa lahko premikamo, približujemo in oddaljujemo in s tem spreminjamo snop svetlobe.
Potovanje svetlobe skozi vodo
Svetloba ne potuje skozi vse snovi enako hitro – skozi vodo ali steklo prodira počasneje kot skozi zrak. Ko svetloba preide iz ene snovi v drugo, se njena hitrost spremeni. Hkrati pa se spremeni tudi njena smer. Lom svetlobe opazimo pri stiku dveh prozornih snovi.
V igralnici smo pripravili kozarce, slamice, žlice in gumbe.
Otroke sva spodbudili, da so:
- opazovali predmete v praznem kozarcu,
- nato pa sva jih vprašali: »Kaj mislite, kakšni bi bili videti predmeti v kozarcu, če bi vanj nalili vodo?«
V kozarce smo nato nalili vodo. Otroci so opazovali predmete v vodi ter opisali razliko – kako vidijo predmet.
Pri poskusu sva bili pozorni na komentarje otrok, npr. »Vidim dva gumba«.
Prosili sva jih, naj pojasnijo zakaj npr. vidijo dva gumba. Odgovor je bil: »Zato, ker je voda noter.«
Pri opazovanju žlice, slamice in gumba v kozarcu z vodo pa so bili komentarji:
»Dva gumba vidim.«,
»Gumb je v vodi večji. Bolj debel je.«,
»Slamica je na enem delu bolj debela, na drugem pa ne.«,
»Nad vodo je tanjša, v vodi pa debela.«,
»Slamica je drugačna,… prelomljena.«,
»Slamica se je zlomila.«,
»Pretrgala se je.«,
»Žlica v vodi je večja:«,
»Je kot lopata.«,
»Večja krogla, ampak je drugačna.«
